SLOLES Ambassadors

eager to arouse development in the timber industry

Prof. dr. Franc Pohleven

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Rodil se je v Dravinjskih goricah v vasi Strug pri Makolah, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani II. Gimnaziji v Mariboru se je vpisal na Biotehniško fakulteto, Oddelek za biologijo, kjer je leta 1975 diplomiral in kasneje magistriral ter doktoriral s področja biologije.
Po končanem študiju se je najprej zaposlil na Inštitutu za biologijo, kasneje pa na Oddelku za biologijo – BF. Po letu 1990 pa se je zaposlil na Oddelku za lesarstvo – BF, kjer je do upokojitve proučeval lesne škodljivce in razvijal okolju prijazna zaščitna sredstva za les ter nove postopke zaščite lesa.

Tudi po upokojitvi del raziskav usmerja v fiziologijo gliv; proučuje predvsem procese gojenja gob in zdravilne učinke gliv.
Predlagal in s sodelavcem je razvil ter patentiral Postopek termične modifikacije lesa v vakuumu – številka patentne prijave P-200400064, Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2004. 6 str. [COBISS.SI-ID 1610633]. Prav tako je sodeloval pri razvoju patenta zaščitnega sredstva za les – številka patentne prijave P-201000103, Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2011. 9 str. [COBISS.SI-ID 2008201] ter postopka represivne zaščite kulturno-zgodovinskih predmetov iz lesa – zaduševanja škodljivcev z argonom.

Zavzema se za popularizacijo predelave in rabe lesnih izdelkov. Od leta 2009 s sodelavci po Sloveniji organizira prireditve ter razstave Čar lesa, katerih namen je ozaveščati javnost o pomenu lesa za blaženje klimatskih sprememb ter varovanje okolja.

Damjan Oražem, univ. dipl. inž. gozd.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije

Rodil se je leta 1964 v Ljubljani. Po osnovni šoli in končani Gimnaziji Bežigrad je leta 1991 diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Po končanem študiju se je kot pripravnik zaposlil na Servisu za protokolarne zadeve RS, kjer je na Brdu pri Kranju izdelal prvi načrt gozdnogospodarske enote za gozdove v okviru tega protokolarnega objekta.

Jeseni 1994 se je zaposlil v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je delal na večih delovnih mestih in se podrobno seznanil z vsebino dela v javni gozdarski službi. Od decembra 2013 je direktor tega zavoda. Poleg tega je predavatelj na Višji strokovni šoli v Postojni za predmet Gozdne tehnologije in organizacija del v gozdarstvu. Je predsednik strokovnega sveta pri družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o..

Sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi zanj ni samo doktrina, ki je zapisana v zakonu, pač pa tudi moralna zaveza in vrednota gozdarjev, ki jo je potrebno vsak dan živeti in predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Gozd zanj ni samo seštevek dreves, pač pa zapletena združba živih bitij in nežive narave, ki je pomembna za preživetje človeštva.

Zavzema se za popularizacijo gozdov ter rabe lesa kot enega najboljših in najprijetnejših naravnih materialov. Z lastno leseno hišo, ogrevanjem na les in podobnim pa skuša pokazati, da ni dovolj, da o lesu le govorimo, ampak ga je potrebno tudi vsak dan uporabljati.

Cvetko Zupančič

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

Cvetko Zupančič je rojen 4. maja 1959 na Vrhu pri Višnji Gori. Končal je poklicno šofersko šolo, vendar tega dela nikoli ni opravljal, ker je vseskozi delal na kmetiji. Je poročen in ima sina ter tri hčere.

Na 30 hektarski hribovski kmetiji se ukvarja z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom.

Od leta 1995 do 2016 je bil predsednik Kmetijske zadruge Stična. Na volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico leta 2000 je bil izvoljen v svet in upravni odbor KGZS. Leta 2001 je bil izvoljen tudi za predsednika sveta KGZS-Zavoda Ljubljana. Novembra 2002 je bil prvič izvoljen v Državni svet Republike Slovenije kot predstavnik kmetov. Od leta 2003 je tudi predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu. Sredi junija 2016 ga je svet KGZS ponovno izvolil za predsednika KGZS za mandat 2016-2020.

Ker že vse življenje dela na kmetiji, mu je problematika v kmetijstvu in gozdarstvu poznana v vseh njenih razsežnostih.

Zavzema se za razvoj slovenske gozdno lesne panoge in večjo dodano vrednost v sektorju. Lastniki gozdov si želijo trajen partnerski odnos z dobro razvito lesno industrijo ter odkup lesa po primerni ceni, kar je edino zagotovilo, da bodo gozdovi umno gospodarjeni tudi za naše zanamce.

franc valentin perko magister gozdarskih znanosti ambasador sloles

Franc Valentin Perko

magister gozdarskih znanosti

»Dve dejavnosti, ki jih malo bolje poznam mi ležita na duši.
Prvo: Nekoč razvito lesno predelavo s številnimi razvojnimi oddelki smo uspeli uničiti, in jo sedaj poskušamo oživeti, da bi izkoristili edino naravno bogastvo, ki ga imamo – les.
Drugo: Iz leta v leto vse manj vlagamo v gozdove in s tem ogrožamo trajnost našega edinega naravnega bogastva, ki le ob polno izkoriščenem rastiščnem potencialu lahko optimalno opravlja svojo proizvodno, ekološko in socialno vlogo.«

Rojen: 12. februar 1942, Slivice
Rojen med drugo svetovno vojno v Slivicah. Ime Franc je dobil po očetu, Valentin pa po starem očetu, ki je svoje mlado življenje končal v prvi svetovni vojni. Po končani osnovni šoli na Uncu in nižji gimnaziji v Postojni je 1957 odšel na Srednjo gozdarsko šolo v Ljubljano. Leta 1959 se je šola iz nemogočih razmer preselila v Postojno, kjer je leta 1961 šolanje končal. Od leta 1961 do 1965 je študiral gozdarstvo na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino.

Po koncu študija in odsluženi vojaščini se je leta 1966 zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Postojna in opravljal dela od revirnega gozdarja v revirju Slivnica, izdeloval gozdno-gospodarske načrte na Gozdnem obratu Cerknica. Bil je vodja Gozdnega obrata Postojna, od kjer ga je poklicna pot vodila na direkcijo Gozdnega gospodarstva Postojna, kjer je opravljal delo vodje sektorja za gojenje in gozdarsko načrtovanje. Do upokojitve je bil direktor Gozdnega gospodarstva Postojna. Deloval je v Medobčinski gospodarski zbornici Postojna. Pred letom 1990 je bil en mandat v delegaciji Zbora občin iz področja Občine Cerknica. Od leta 1990 do 1992 je bil poslanec v Zboru združenega dela. Leta 1989 je dokončal magistrski študij.

Vso delovno dobo se je ukvarjal s strokovnim in znanstvenim delom, objavil številne prispevke doma in v tujini – predvsem iz področja gozd – divjad in gozdno-gospodarskega načrtovanja. Po upokojitvi je bil dobro desetletje predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije, od leta 2002 do 2016 pa urednik strokovne revije za gozdarstvo Gozdarski vestnik.

Leta 2009 je bil za svojo knjigo Vasi v objemu železnice nagrajen z bronastim taborskim priznanjem Občine Cerknica. Leta 2016 je prejel Priznanje Biotehniške fakultete.

Dela:

  • Nega in varstvo mladega gozda (1994)
  • Gojenje gozdov. Ekologija, nega in varovanje (1995)
  • Kaj ogroža slovenske gozdove (soavtor Janez Pogačnik) (1996)
  • Zapisano v branikah – Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas (2002)
  • Trpeli so naši gozdovi – Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni (2005)
  • Gozd in gozdarstvo Slovenije (1998, 2004, 2007)
  • Vasi v objemu železnice – Ivanje selo, Rakek, Rakov Škocjan, Slivice in Unec skozi čas (2008)
  • Ivan Puntar – Štacnar – Moje delo, doživetja in pogledi – Dnevnik 1923-1943 (urednik, avtor spremne besede) (2009)
  • Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda: raba in gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji od začetkov do danes (2011)
  • Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843-1902 (2014)
  • Drevesnica Štivan 50 let Zgodovina vzgoje sadik v Matenji vasi, na Kranjskem in v Sloveniji (2014)
  • Od ogolelega do gozdnatega krasa: pogozdovanje krasa (2016)

Vir: Notranjci.si