Spoznajte člane združenja SLOLES

Vsak mesec bomo na spletni strani Slovenskega lesnega združenja SLOLES predstavili enega od svojih članov.

Ta mesec izpostavljamo obisk podjetja JAVOR OPAŽNE PLOŠČE d.o.o.
iz Postojne

Razširjene 29. redne seje Sveta Zavoda SLOLES so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter državnega podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG). Dogodek je potekal na Turistični kmetiji Kisovec, Petkovec. Še pred tem pa so si vsi udeleženci ogledali proizvodnjo opažnih plošč podjetja Javor Opažne plošče na Belskem pri Postojni, ki ga je po stečaju Javorja iz Pivke uspešno sanirala družina Petkovšek iz Zaplane kjer imajo žagarski obrat, družinsko podjetje, Petkovšek doo.

Državni sekretar na MKGP Damjan Stanonik je na kratko predstavil situacijo v zvezi z letošnjimi razpisi in ob tem poudaril da bodo ob objavi posameznega razpisa pripravili predstavitve zainteresiranim prijaviteljem, kjer bi predstavniki ministrstev predstavili vsebino in način, da bi bilo čim več pravilnih prijav na objavljene razpise. Izpostavil je tudi, da je bilo izvedeno usklajevanje med MKGP in MGRT, v zvezi z merili na razpisih na način, da bi bila za prijavitelje čim bolj podobna. Ker zaradi zamika sprejema vsebin za novo perspektivo ni bilo še mogoče prilagajati vsebin bodo verjetno prvi ukrepi v novi perspektivi imeli enake kriterije in merila, kot do sedaj. Konec leta bodo predstavljeni novi predlogi ukrepov, ki jih ministrstvo želi pred samo uvedbo uskladiti na terenu, da bodo življenjski. Danilo Anton Ranc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo na MGRT pa je povedal, da so sicer trendi v lesni predelovalni industriji zadnjih nekaj let bolj pozitivni, so pa rezultati še daleč od zadanih ciljev. Robert Režonja, direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP je podrobneje predstavil tri razpise na MKGP. V zvezi z razpisom v naložbe v razvoj nekmetijske dejavnosti (prva in druga predelava lesa) je izpostavil, da ni predelava več omejena na do 10.000 m3 predelave in da najnižji znesek podpore znaša 5.000,00 EUR, višina sofinanciranja pa 50 % upravičenih stroškov. Razpis za nakup mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je po njegovih besedah vedno dobro koriščen. Pogoj je, da ima kandidat v lasti gozd (5ha). Sofinanciranje je 40 % upravičenih stroškov. V zvezi z razpisom za sicer naložbe v predindustrijsko predelavo lesa pa je omenil omejitev 10.000 m3 predelave. Delež sofinanciranja je 40 % upravičenih stroškov, najnižji znesek podpore pa 3.500,00 EUR. Tu so možne različne investicije, in sicer tudi oprema za izdelavo sekancev, pelet, sušilnic, itd.. Režonja je še povedal, da se je v času epidemije na pobudo SLOLES-a pričelo z aktivnostmi za preboj na arabski trg. Tako so bile pričete aktivnosti tudi na zunanjem ministrstvu. Na skupnem sestanku je bilo dogovorjeno, da se bo preko zunanjega ministrstva pripravilo promocijo na navedenih trgih.

Kot je na seji izpostavil predsedujoči Edo Oblak, direktor Zavoda SLOLES, so njihovi člani in tudi on osebno izjemno zadovoljni, da je novo vodstvo SiDG pokazalo velik interes po konstruktivnem pogovoru med vsemi členi v gozdni lesni verigi. Doslej so namreč to pogrešali, kljub mnogokratnim pozivom. Samo Mihelin, v.d. izvršnega direktorja SiDG, je na kratko predstavil stanje v družbi in ob tem poudaril, da je SiDG kot državno podjetje podvrženo absolutnem spoštovanju sprejetih pravil in je v stalnem nadzoru s strani veliko institucij. Dotaknil se je tudi problematike sečnje v državnih gozdovih, predvsem nerealnih za sečnjo ponujenih cen, ki po njegovem mnenju niso življenjske. Zato imajo na SiDG željo in cilj, da do podpisa naslednjih pogodb s sekači uredijo sistem, ki bo vzdržen in bo zagotavljal kvalitetno delo v državnih gozdovih. Janez Zafran, vodja sektorja za prodajo in logistiko SiDG, pa je poudaril, da se pravila dolgoročnih pogodb sedaj prilagajajo in spreminjajo. Pričakujejo, da bodo pravila v kratkem poslali v potrditev na ministrstvo in kasneje na Vlado RS.

Na fotografiji: Damjan Stanonik, družina Petkovšek: hči Mateja, oče Robert in sin Dejan (mama Cvetka je bila v tem času na žagi na Zaplani), Robert Režonja ter Danilo Anton Ranc.

KLIKNI na sliko da odpreš galerijo

Spremembe so sicer minimalne, se pa nanašajo predvsem na dodane kriterije kot so število zaposlenih, dodana vrednost in stopnja predelave. Kot je še povedal bo vsaj 70 % količin lesa šlo na prodajo preko dolgoročnih pogodb. Spreminja pa se tudi način določanja cen hlodovine – v bodoče naj ne bi več veljale cene statističnega urada Avstrije, temveč jih bo SiDG določal sam, s tem da se zaveže, da bodo to neke povprečne tržne cene. Jernej Margon, direktor Drevesnice Štivan iz Matenje vasi je izpostavil, da je stanje slovenskih gozdov sistemski problem in ne trenutni problem. Povedal je, da so v preteklosti na letni ravni posadili tudi do 1 milijon sadik smreke. Ob tem je poudaril, da proces vzgoje sadik za gozdove traja 3-5 let, naročniški proces Zavoda za gozdove pa je le 2 leti. Slednje pomeni, da mora drevesnica na svoj riziko vzgajati sadike, za katere ne ve ali jih država odkupila ali ne. S strokovne plati je problematiko obnove, pogozdovanja in vzdrževanja gozdov obrazložil mag. Franc Perko, ki je izpostavil, da so v gozdu 100 letni ciklusi in, da je nujno izvajati redna sprotna dela v zadostni količini vsako leto če želimo v njih pridobiti kvaliteten les, ki ima na koncu tudi ustrezno ceno. Temu je pritrdil tudi v.d. direktorja SiDG Mihelin, ki je povedal, da ima SiDG namen v naslednjih letih v obnovo gozdov vlagati po približno 5 mio EUR letno.

 

Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje

Vorančev trg 1

2380 SLOVENJ GRADEC

info@slo-les.si

Edo Oblak

SLOLES mora postati blagovna znamka slovenskega lesa in njen pomen bo "zanesljiv partner".

Breza Commerce d.o.o. | direktor zavoda SLOLES

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2018-10-18T10:22:47+02:00

Breza Commerce d.o.o. | direktor zavoda SLOLES

SLOLES mora postati blagovna znamka slovenskega lesa in njen pomen bo "zanesljiv partner".

Franc Pohleven

Poleg gozda, žag in lesarske industrije bi morali lesni verigi dodati tudi trg.

Biotehniška fakulteta

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2018-10-18T10:13:17+02:00

Biotehniška fakulteta

Poleg gozda, žag in lesarske industrije bi morali lesni verigi dodati tudi trg.

Franc Pohleven

Nikoli nisem rekel, da les ni za kurjenje, vendar ne izključno za kurjenje. Izdelki so dodana vrednost in bogatijo državo, odpadki pa so za energetiko.

Biotehniška fakulteta

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2018-10-18T10:31:45+02:00

Biotehniška fakulteta

Nikoli nisem rekel, da les ni za kurjenje, vendar ne izključno za kurjenje. Izdelki so dodana vrednost in bogatijo državo, odpadki pa so za energetiko.

Danilo Knap

Slovenska gozdno-lesna veriga se praviloma konča na gozdarski cesti, večino hlodovine izvozimo v tujino, namesto da bi jo predelali doma

Regal d.o.o. | Predsednik zavoda SLOLES

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2018-10-18T10:35:48+02:00

Regal d.o.o. | Predsednik zavoda SLOLES

Slovenska gozdno-lesna veriga se praviloma konča na gozdarski cesti, večino hlodovine izvozimo v tujino, namesto da bi jo predelali doma

Danilo Knap

Prav žagarska industrija je pripomogla, da cene lesa po žledu niso upadle še bolj.

Regal d.o.o. | Predsednik zavoda SLOLES

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2014-10-05T09:56:11+02:00

Regal d.o.o. | Predsednik zavoda SLOLES

Prav žagarska industrija je pripomogla, da cene lesa po žledu niso upadle še bolj.

Bruno Bizjak

Slovenci znamo z lesom. Nismo pozabili, kar so nas že naši dedki naučili!

Smartindustries, lesna industrija Godovič

SLOLES Slovensko lesno združenje
5
2018-10-18T10:26:00+02:00

Smartindustries, lesna industrija Godovič

Slovenci znamo z lesom. Nismo pozabili, kar so nas že naši dedki naučili!
5
6
SLOLES Slovensko lesno združenje