Gre za zelo sodoben proizvodni obrat v lasti družine Zoran, ki je vzoren primer trajnostnega razvoja panoge, poleg primarne predelave pa veliko vlagajo v končne in »pametne« lesne izdelke. V neposredni bližini Solisa se nahajajo še druga podobna lesnopredelovalna podjetja, ki gradijo na večstoletni tradiciji predelave lesa v okolici Novega mesta. Srečanje je gostil tudi Dušan Krštinc, župan Občine Straža, ki je po razvitosti na 4. mestu v Sloveniji. Župan Krštinc je v svojem nagovoru večkrat poudaril ključen pomen lokalne predelave lesa in podjetij za delovanje in donosnost občine.

Pobudnika srečanja sta bila panožna združenja Zavod SLOLES in HRVAŠKI LESNI GROZD (HRVATSKI DRVNI KLASTER). Glede na zelo kompleksne okoliščine na evropskem in regionalnem trgu ter možne vplive geostrateških okoliščin na prihodnje poslovanje podjetij v sektorju gozdarstva in lesne industrije se je med prisotnimi razvila zelo resna razprava, v kateri je sodelovalo preko 30 govorcev. Poudarek na srečanju je bil namenjen izmenjavi informacij o stanju na trgu lesa in lesnih proizvodov, saj je podjetjem in državam skupno reševanje in odpravljanje posledic kriznega okolja, ki je posledica slabih gospodarskih gibanj v Nemčiji (stagnacija in padec BDP). Krizni kazalniki pa so značilni tudi za poslovanje Italije, glavnega – tradicionalnega kupca lesnih proizvodov iz Hrvaške in Slovenije. V Italiji je lesno-pohištveni sektor leta 2024 zabeležil približno 4,5-odstotni upad, pri čemer so nekateri sektorji, kot je sektor plošč, zabeležili do 10-odstotno zmanjšanje prihodkov in proizvodnje.

Srečanja so se udeležili tudi Miha Zupančič iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Franc Pogačnik – upravljavec gozdov Nadškofije Ljubljana, Aleš Kadunc iz Slovenskih državnih gozdov d.o.o., Marijan Sadek iz Sekcije lesarstva Obrtne zbornice, Bojan Resman iz SLOLES-a, Rok Suhadolnik iz Društva lastnikov gozdov Slovenije, Rok Sedminek iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Janez Zafran iz Zavoda za gozdove Slovenije, Tomislav Hodalj iz podjetja Egorra Namještaj iz Lepoglave, Goran Pleše iz podjetja Stenavert/Fantoni – Videm, prof. dr. sc. Ivica Tikvić, profesor na Fakulteti za gozdarstvo in lesarstvo v Zagrebu, in Kristina Kranjčec iz revije Wood&Furniture Magazine/Hrvaško združenje za biomaso Crobiom.

Izjave:

Edi Oblak, direktor, Zavod SLOLES

Veseli nas velika udeležba slovenskih in hrvaških predstavnikov, to srečanje pa kaže, da imamo veliko skupnih tem, ki jih bomo artikulirali v prihodnjem sodelovanju. Skupaj smo aktivni že dolgo, doslej smo se predstavniki Slolesa večinoma udeleževali strokovnih dogodkov na Hrvaškem, kot je Kongres žagarjev. S hrvaškimi kolegi sodelujemo tudi v Bruslju in enako nas vznemirja tema implementacije EUDR. Ob tem, ko svet od lesa morda pričakuje tudi nemogoče, se cela gozdna lesna veriga sooča s posledicami gospodarske, ali če hočete natančneje, gradbene krize. Soočamo se s krizo podnebnih sprememb, soočamo se s spremenjenimi trgovinskimi tokovi, soočamo se s pomanjkanjem delovne sile, visokimi stroški energije … Paradoksalno ob vsem tem je, da ob tem, kaj vse pričakujemo od lesa in od gozdov, vsaj v Sloveniji, vse manj pozornosti dajemo gospodarski funkciji in vse več socialni in ekološki, ki pa brez gospodarske tudi ne moreta biti kakovostni.

Igor Milavec, sekretar, Združenje lesarstva – Gospodarska zbornica Slovenije

Sektor se je v Sloveniji v zadnjem desetletju konsolidiral in zdaj smo pri 12.000 zaposlenih in 2 milijardah EUR prometa. Položaj sektorja v strateških dokumentih se je izboljšal in zdaj je ta sektor skupaj z avtomobilsko industrijo v državnih razvojnih projektih do leta 2030 zaznan kot pomemben razvojni vzvod v Republiki Sloveniji. Med skupnimi temami bi izpostavil problem uveljavitve EUDR, glede katerega delimo zaskrbljenost s hrvaškimi kolegi.

Mario Klobučar, direktor sektorja, Hrvatske šume d.o.o.

Komercialni trendi na trgu lesnih surovin so še vedno negativni, razmere na Hrvaškem pa zaostrujejo posledice naravne nesreče v Slavoniji, ki je uničila 5 milijonov m³ lesa. Naše podjetje je aktivno tudi na področju črpanja EU sredstev in do sedaj smo sodelovali pri različnih projektih v vrednosti preko 200 mio EUR. Osredotočeni smo tudi na avantgardne teme, kot je monetizacija CO₂.

Marko Matjašič, generalni direktor, Slovenski državni gozdovi d.o.o.

S poslovanjem družbe, ki z lesnimi surovinami oskrbuje večino slovenske lesne industrije, smo zadovoljni, s kupci pa se trudimo vzpostaviti dobro komunikacijo in stabilno dobavo surovin. Sezonskost dela pa se odraža tudi v našem poslovanju. Podnebne spremembe že močno vplivajo na način gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in upamo, da se trenutno stanje v prihodnjih letih ne bo še poslabšalo.

Jozo Vrdoljak, Bjelin Group (Švedska/Hrvaška)

Skupina Bjelin vlaga milijone v posodobitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti na Hrvaškem, pa tudi v gradnjo novih tovarn. Konkretno so naše matične družbe iz Švedske vložile dobrih 200 milijonov EUR. V Ogulinu gradimo največjo tovarno parketov na svetu, naše podjetje pa zaposluje preko 2.600 delavcev in dela na nenehnem uvajanju proizvodnih in tržnih novosti. Trenutne razmere na evropskem trgu so kompleksne in preprostih rešitev ni.

Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Smo v stalni komunikaciji s slovenskim lesarstvom in vsemi sektorskimi združenji ter drugimi pristojnimi institucijami, čeprav smo relativno nova uprava. Pripravljamo različne javne pozive, ki lahko pomagajo industriji pri prilagajanju trgu, predvsem mikro in malim podjetjem v sektorju. Digitalizacija je za nas zelo pomembna tema, prav tako prehod v zeleno gospodarstvo.

Franjo Mihelčić, predsednik in lastnik, Lokve d.o.o.

Nad današnjim ogledom podjetja Solis Timber smo navdušeni, gre za tehnološko visoko usklajeno proizvodnjo, h kateri bi morale stremeti vse žage v tem delu Evrope. Kot podjetje smo eden vodilnih proizvajalcev lesenih oken na Hrvaškem in sledimo tehnološkim trendom v predelavi lesa iglavcev ter si prizadevamo za izvoz lesenih oken v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. S slovenskimi kolegi imamo veliko skupnih tem in podpiram idejo, da se kdaj v prihodnosti znova srečamo, saj je izmenjava izkušenj dobrodošla.

prof. dr. Miha Humar, prof., izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti / Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Povedal bom, da je naša fakulteta tudi zasebna lastnica gozdov, saj imamo v lasti 600 ha gozdov, dohodek iz gozda pa namenjamo študentom z nižjim premoženjskim stanjem. Stvari se v sektorju zelo spreminjajo, glede podnebja in škodljivcev, odpornost naših gozdov upada, a naš največji problem je na področju človeških virov. Danes je v Sloveniji akreditiranih več kot 900 različnih študijskih programov, zato ocenjujemo, da se na en program prijavi le okoli 10 študentov, kar je preveč razdrobljeno in bi lahko vplivalo tudi na kakovost bodočih kadrov v sektorju.

Miljenko Županić, tajnik, Hrvaška zveza združenj zasebnih lastnikov gozdov

Naše zavezništvo dobro sodeluje s slovenskimi kolegi, izmenjujemo izkušnje in se obiskujemo, sodelujemo tudi v Bruslju. Za nas je pomembna tema certificiranja zasebnih gozdov in večje mobilizacije lesnih surovin iz zasebnih gozdov, katerih površina na Hrvaškem obsega okoli 700.000 hektarov, vendar so v lasti 600.000 zasebnih lastnikov. Manjši del gozdov, približno 50.000 hektarjev, ima zelo urejeno gospodarjenje, preostali del pa velja za neurejen lesni trg, na katerem bi lahko uvedli več reda. Zavedamo se, da bo prišlo do zmanjšanja letnih etatov po vsej Evropi, morda do 30 %, in da bodo okoljske storitve zaračunane.

Gregor Danev, direktor, Zavod za gozdove Slovenije

Naša globalna družba je v vse večjih težavah, a tudi naše podnebje, zato čutimo posledice tudi v gozdarstvu. Sloveniji gre dobro v stroki in imamo trajnostno gozdarstvo s prirastkom okoli 7,5 mio. m³, kar nam daje dobre možnosti za povečanje obstoječih količin, seveda se delež sortimentov iz sanitarnih posekov stalno povečuje, sedaj so na nivoju 30–50 %, opazno pa je tudi povečanje deleža bukve, pa tudi zmanjšanje deleža smreke v zalogah. V naših 14 območnih enotah letno obdelamo več kot 70.000 zahtevkov za sečnjo, vse pomembnejša pa nam je digitalna pismenost lastnikov gozdov, ki jih je okoli 100.000 aktivnih v gospodarjenju z gozdovi.

Kaja Zoran Ledinek, direktorica, Solis Timber

Inovativnost je sestavni del našega družinskega podjetja, ki deluje v Evropi, ZDA, Afriki in Aziji, žagan les pa izvažamo v več kot 30 držav sveta. V zadnjem desetletju smo povečali število zaposlenih in veliko vlagali v najsodobnejšo opremo ter avtomatizacijo proizvodnega procesa. Delamo tudi na uvajanju izdelkov KVH v naš asortiman, saj prav z najsodobnejšo opremo za predelavo lesa stremimo k razvoju inovativnih in najbolj optimalnih izdelkov za naše kupce.

Marijan Kavran, Hrvaški lesni grozd/Crobiom – Hrvaško združenje za biomaso

Veseli nas, da so naši kolegi iz SLOLES-a sprejeli pobudo in da smo v Novem mestu na enem mestu in s skupnim ciljem zbrali tako pomembne protagoniste obeh držav. Razlogov za sestanek je veliko, glavni pa je stanje v panogi, ki nikakor ni dobro, saj smo priča umirjanju dogajanj na evropskem in svetovnem trgu lesnih izdelkov. Morda smo na Hrvaškem v zadnjih 30 letih bolje organizirali izmenjavo sektorskih informacij, saj se redno zbiramo in več razpravljamo o trgu in trendih, imeli pa smo tudi pomembne goste iz JVE regije, pa tudi iz cele Evrope. Trenutni problemi na trgih niso nepremostljivi. Za obe državi sta značilna zrela in zaokrožena proizvodna sektorja, bodisi v gozdarstvu ali predelavi lesa. Zato smo lahko dolgoročno optimistični. Tovrstna srečanja niso namenjena reševanju problemov, temveč predvsem boljšemu informiranju o razmerah v sosednji državi, saj pogosto prav skozi izkušnje naših sosedov lahko razumemo in prepoznamo nekatere lastne napake ali prednosti. Z veseljem se bomo odzvali idejam za naslednje srečanje na Hrvaškem.

Po razpravi so bili sprejeti zaključki:

• Pričakovati je še večji vpliv podnebnih sprememb na stanje gozdov in na letni etat, zato je prihodnost sektorja vse bolj negotova.
• Določene vrste lesa so se do sedaj izkazale za bolj odporne, opaziti pa je tudi boljšo prilagoditev bukve, kar sovpada s številnimi napovedmi evropskih strokovnjakov o prihodnjem položaju in količini listavcev na trgu.
• Ob upoštevanju obstoječih politik EU in vloge gozdov pri globalnem zmanjševanju emisij CO₂ je treba poleg krepitve ekoloških storitev in biotske raznovrstnosti krepiti tudi gospodarsko funkcijo gozdov, tj. nadaljevati pridobivanje lesne mase, ki je osnova za zaposlovanje na podeželju v obeh državah.
• Treba je poiskati nove kanale in vire sredstev za koriščenje nepovratnih sredstev iz EU virov za lesarstvo in gozdarstvo, saj brez novih investicij in brez temeljite posodobitve sektorja ni mogoče biti kos vse večji konkurenci na evropskih in svetovnih trgih.
• Stroga uporaba direktive EUDR lahko povzroči visoke stroške in poveča administrativne obveznosti v gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetjih, zato je treba nadaljevati z lobiranjem za odlog te direktive oziroma za izključitev gozdarskih sektorjev iz njene prihodnje uporabe.
• Kadrovska problematika v obeh državah je ključna za strateško načrtovanje, saj je brez kakovostne in strokovne delovne sile, predvsem v inženirskem segmentu, nemogoče razvijati in izvajati ambiciozne razvojne strategije po vzoru najrazvitejših držav.
• Nadaljevati je treba intenzivno komunikacijo med gozdarstvom in lesno industrijo v Sloveniji in na Hrvaškem ter nadaljevati z organizacijo občasnih srečanj, z namenom izmenjave najboljših praks, kot tudi določitve skupnih prioritet na področju trga lesnih proizvodov, zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb, pri uporabi novih tehnologij, kot tudi pri reševanju vse številnejših kadrovskih izzivov.