Izjava za javnost

Spoštovani,

Ker že kar nekaj časa, v letu 2021 in v letu 2022 pa še posebej intenzivno, poteka izvoz nepredelanega okroglega lesa na Kitajsko po dumpinških odkupnih pogojih in cenah, ter ker mora zato Slovenska  lesnopredelovalna industrija uvažati vse več okroglega lesa smo na izjemno problematično situacijo na slovenskem trgu okroglega lesa s pozivom k omejitvi izvoza okroglega nepredelanega lesa izven EU opozorili pristojna ministrstva (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance) in pristojne ministre.

Dopis pristojnim ministrstvom in ministrom:

Spoštovani

Na vas se obračamo, da bi vam predstavili, kaj otežuje nadaljnjo rast slovenske žagarske industrije.

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije in Statističnega urada RS je Kitajska še v letu 2018 predstavljala  1 % delež držav uvoznic okroglega lesa iz Slovenije. V letu 2019 je ta delež znašal 7 %, v letu 2020 pa že 10 %-delež. Kakšen bo ta delež za leto 2021 se še ne ve, a glede na dinamiko in poročila s terena bo najbrž delež najmanj enak kot v letu 2020, če ne precej večji. Glede na strukturo izvoza okroglega lesa na Kitajsko prevladuje izvoz okroglega industrijskega lesa hrasta in bukve in pa les pod šifro 44039900 (to je »Drug les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), drugod neomenjen«). Naj omenimo, da se s tem zaloge hrasta in bukve dolgoročno zmanjšujejo, saj drevo hrasta potrebuje več ko 80 let da doseže primerno debelino za  predelavo.

Te količine so v letu 2019 znašale 64.000 m3, v letu 2020 pa že ogromnih 82.000 m3 oz. V letu 2021 pa bo po ocenah izvoz tega lesa na Kitajsko znašal okrog 100.000 m3. Pospešen izvoz na Kitajsko pa se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta.

Slovenska žagarska industrija pa nasprotno iz leta v leto uvaža vse več okroglega lesa saj ji dostop do domače surovine zaradi dumpinških cen, ki jih ponujajo predstavniki kitajskih kupcev ponudnikom okroglega lesa, postaja vse bolj onemogočen v nekaterih primerih celo nedostopen. V mnogih primerih pa so dumpinške cene dosežene tudi na račun lastnikov hlodovine, t.j. lastnikov gozdov.

Da se bo naša lesnopredelovalna industrija po nekaj desetletjih vendarle lahko razvijala vas pozivamo, da ob pomoči ustreznih strok, državnih organov in inštitucij ustrezno ukrepate in v čim večji meri zaščitite domačo lesno-predelovalno industrijo ter v kar največji meri otežite izvoz nepredelanega lesa izven Evropske Unije.

Prilagamo izračune, ki nam jih je posredoval Gozdarski inštitut Slovenije (GIS).

»Bolj točni podatki za leto 2021 bodo na voljo konec aprila. Ocene domače porabe za leto 2021 nisem mogla izračunati, ker nimam na voljo podatkov o strukturi proizvodnje okroglega lesa za državne in zasebne gozdove – te izračune bom delala v aprilu, ko bom dobila od SiDG, podjetij in SURS-a podatke,« pa nam je ob podatkih zapisala Špela Ščap iz GIS

Vojna v Ukrajini bo imela konkretne gospodarske posledice tudi na gozdarsko in lesno industrijo. Poleg zviševanja cen energije s katerimi se že soočamo, v prihodnje pa se bomo še bolj, tako v gozdarstvu kot predelavi lesa, se bomo soočali s še dodatnim z pomanjkanjem okroglega lesa za žage.

Praktičen izpad Rusije in Ukrajine, dveh največjih izvoznikov okroglega lesa na svetu, bo povzročil svetovno pomanjkanje okroglega lesa, ki ga bo treba nekje nadomestiti. Okrogel les bo manjkal po vsem svetu, še posebej pa bo to gotovo najbolj občutila Evropa. Evropska lesnopredelovalna industrija je v zadnjih dveh letih izjemno povečala predelovalne zmogljivosti, mnogo investicij pa je še v teku. Podobna situacija je tudi v ZDA in Kanadi, ter na drugih trgih. Posledično bo pritisk, oziroma borba za osnovno surovino še večji.

Prepovedi izvoza hlodovine iz obeh omenjenih držav, ki že veljajo, pa se bodo zaradi vojne še zaostrile. Eden od scenarijev je, da bo Kitajska zaradi pomanjkanja količin iz Rusije in Ukrajine še bolj tešila svojo žejo po lesu v EU, še posebej po hrastu in bukvi. V Rusiji bo sicer verjetno lahko dobila več iglavcev, zgodil pa se ji bo izpad bukovine iz Ukrajine kar bo verjetno privedlo do še večjega povpraševanja po bukovini v EU.

Po podatkih Evropskega združenje za trgovino z lesom (ETTF) je bila Rusija leta 2021 največji svetovni izvoznik žaganega lesa iz mehkega lesa v vrednosti 5,8 milijarde USD. Izvozna vrednost okroglega lesa in lesnih izdelkov je skupaj znašala dobrih 12 milijard ameriških dolarjev.

 Za slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki se po nekaj desetletjih zatona pobira iz pepela bo nastala situacija lahko usodna. Zato vas še enkrat pozivamo k ustreznemu ukrepanju.

 Ob tem želimo še opozoriti na dejstvo, da ima Slovenija, kot tretja najbolj gozdnata država v EU, zgolj okrog 1% lesne zaloge v EU in da lastna predelava lesa lahko državi in družbi prinese 10 do 20 krat večji učinek kot pa izvoz nepredelanega lesa.

SLOLES Slovensko lesno združenje; 4.3.2022

za SLOLES; Edi Oblak