Dr. Rok Mihelič
Agronom
rojen l. 1964 v Kranju
docent pri predmetih: »Gnojenje in rodovitnost tal«, Agroekosistemi in varstvo okolja«, Trajnostno kmetijstvo«, »Gospodarjenje z biogenimi odpadki«.
Predsednik slovenskega agronomskega društva, ustanovitelj Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo in slovenski predstavnik v evropskem združenju, član upravnega odbora Euracademy…
Po gimnaziji Bežigrad je kolebal med študijema medicine in agronomije. Oče, priznani kardiolog, mati, vodja patronažne službe, sta bila lep zgled za zahteven in zanimiv poklic zdravnika, vendar se mu je v srce in v male možgane vklesala izkušnja dela in življenja na kmetiji starih staršev v hribih pod Blegošem, kjer je preživljal del zgodnjega otroštva in šolskih počitnic. Prevzela ga je svoboda, ki jo občutiš v pristni naravi, zadovoljstvo po opravljenem trdem delu v vaški skupnosti, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja še živa, med klenimi gospodarji, ki so znali narediti vse in prevzeti odgovornost za svoje gospodarske odločitve…
Pri študiju agronomije na ljubljanski Biotehniški fakulteti, na doktorskem študiju v Giessnu v Nemčiji ter podoktorskem študiju v ZDA je spoznal, da so temelj trajnostne pridelave zdrava, kakovostna, rodovitna tla. Proučeval je procese kompostiranja organskih odpadkov, delovanje gnojil na agro-ekosistem ter kako ob tehnološko napredni kmetijski pridelavi preprečiti onesnaženje okolja. Zagovarja celovit, trajnosten razvoj kmetijstva, vključenega v krožno gospodarstvo cele družbe. Včasih na vasi ni bilo odpadkov, tudi sedaj bi bilo lahko kmetijstvo srce, pljuča in črevo sodobne civilizacije; ljudem daje hrano in sprejme ostanke, ki jih talni organizmi varno presnovijo, če gospodarimo po posebnem sistemu, ki mu pravimo ohranitveno ali regenerativno kmetijstvo.
Kmetje so bili vedno tudi gospodarji gozda. Les je osnovni gradbeni in orodni material, produkta termične rabe pa pepel in oglje. V zadnjem času dr. Mihelič proučuje uporabo biooglja, ki ga v pridobimo v posebnem piroliznem postopku, pri čemer vežemo ogljik v trajno obliko. Biooglje je v kmetijstvu izboljševalec tal, živinske krme, živinskih gnojil, klime v hlevih… S tem postopkom bi lahko v Sloveniji bogati z gozdom, zmanjšali toplogredne izpuste ter izboljšali trajnost kmetijske pridelave. Gre za tipičen primer krožnega bio-gospodarstva, kjer bo za uspeh potrebno sodelovanje različnih strokovnjakov: gozdarjev, lesarjev, inženirjev, energetikov, agronomov, kmetov, ekonomistov… SloLes je organizacija, ki vodi tako združevanje.
